1. Naa nyakišišo ya kenti ke eng?

Kenti e ruta mmele go thibela mohuta o itšeng wa phetelo goba go lwantšhana le bolwetši. Gore go tle go kgone go tšweletša kenti, banyakišiši ba hloka go e leka mo bathong. Diteko tše dingwe tša kenti ya nyakišišo di lekola ge eba kenti e bolokegile (ga e hlole mathata a tša maphelo) le ge eba mokgwatšhomo wa mašole a motho a mmele a twantšhano le malwetši a sepelelana le dikenti tša nyakišišo. Mokgwatšhomo wa mašole a mmele a motho o go šireletša kgahlanong le malwetši. Diteko tše dingwe tša kenti ya nyakišišo gape di ka dirišwa go hwetša ge eba kenti e ka thuša go thibela goba go lwantšhana le phetelo goba bolwetši. Go ka nna gwa tšea dinyakišišo tša kenti tše ntši go tšweleletša kenti yeo e bolokegilego, gape e šomago gabotse.

Ga bjale ga go na kenti yeo e neilwego laesense ya go ba kgahlanong le HIV goba AIDS.

2. Naa go HVTN 705/HPX2008 go nyakišišwa eng?

HVTN 705/HPX2008 go lekwa dikenti tše 2 tšeo di sa lekwago tša go ba kgahlanong le HIV. Dikenti tša nyakišišo di bitšwa Ad26.Mos4.HIV le Clade C gp140. Dikenti tše di tšweleditšwe ke Janssen Vaccines & Prevention B.V. Go tloga ka se sebaka, re tla di bitša kenti ya Ad26 le Proteine goba dikenti tša nyakišišo.

Kenti ya Ad26

Kenti ya Ad26 e tšweleditšwe go tšwa go baerase yeo e bitšwago Atenobaerase mohuta wa 26. Kenti ye e na le dikarolwana tša HIV tšeo di tsentšwego go yona. E hlanngwe gore e kgone go botša mmele gore o tšweletše diproteine tšeo di nyakilego go swana le tšeo di hwetšagalago mo go HIV. (Diproteine ke dilo tša tlhago tšeo di hwetšagalago go dilo ka moka tšeo di phelago, tše bjalo ka mmele wa motho le go dibaerase tše bjalo ka HIV.) Mokgwatšhomo wa mašole a mmele o ka nna wa se amogele dikhophi tša diproteine tša HIV tšeo di lego go kenti ya nyakišišo. Se se bitšwa kamogelo ya mašole a mmele. Kamogelo ya mašole a mmele a lokiša mmele gore o kgone go lemoga diproteine tšeo di swanago mo go HIV le go lwantšha baerase ge e le gore motho o ikhwetša a le nnyanyeng go HIV išago. Atenobaerase ya mohuta wa 26 e tlwaelegile mo bophelong bja ka mehla gomme e ka hlola mekgohlwane le mathata a go hema. Le ge go le bjalo, atenobaerase yeo e dirišitšwego mo go kenti ye ya nyakišišo e koafaditšwe gore e se ke ya kgona go hlola phetelo gomme ga e kotsi go batho.

Kenti ya Proteine

Kenti ya proteine, Clade C gp140, e tšweleditšwe go tšwa go proteine yeo e swanago le proteine yeo e hwetšwago mo go HIV. Se se ka tšweletša kamogelo ya mašole a mmele.

Kenti ya Proteine ya mo nyakišišong e tswakilwe le sehlohleletši seo se bitšwago Alaminiamo Fosefeiti. Sehlohleletši, ke seela seo se tsenywago go dikenti go oketša kamogelo ke mašole a mmele. Alaminiamo e dirišwa mo go dikenti tše ntši tšeo di tlwaelegilego bjale ka tša Hepathaetisi ya A le B, tiftheria le thetanase.

Ditšweletšwa tšeo di dirišwago mo go nyakišišo ye ga di a tšweletšwa go tšwa go HIV yeo e phelago, HIV yeo e bolailwego, goba disele tša batho tšeo di fetetšwego ke HIV. Dikenti tše tša nyakišišo ga di hlole phetelo ya HIV goba AIDS. 

  Re ka kgona go go fa tshedimošo yeo e tletšego ka ga dikenti tša nyakišišo, ge o ka nyaka gore re dire bjalo.

3. Ke mekgatlo efe yeo e kgathago tema mo nyakišišong ye?

The National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID), HIV Vaccine Trials Network (HVTN) le Janssen Vaccines & Prevention B.V. di tšweleditše nyakišišo ye. Janssen Vaccines & Prevention B.V. ke mothekgi yo a laolago gomme gape a tla bego a aba dikenti tša nyakišišo. NIAID ke karolo ya National Institutes of Health (NIH), yeo e lego karolo ya mmuša wa United States.

HVTN ke tirišano mmogo ya borasaentshe, barutiši, le maloko a setšhaba bao ba nyakanago le kenti yeo e šomago gabotse gape e bolokegileg kgahlanong le HIV. HVTN e lefelelwa ke NIAID gomme nyakišišo ye e e lefelelwa mmogo ke Bill & Melinda Gates Foundation and Janssen Vaccines & Prevention B.V.

4. Naa nyakišišo ye e tla direlwa kae le gona neng?

Nyakišišo go lebeletšwe gore e tla thoma go ngwadiša bakgathatema ka Oktobore 2017. Gomme e tla dirwa mo mafelong a:

  • Malawi: Lilongwe
  • Mozambique: Maputo
  • Afrika-Borwa: Bloemfontein, Brits, Motse Kapa (Emavundleni, Khayelitsha, le Masiphumelele), Thekwini (Chatsworth, eThekwini, Isipingo, Tongaat le Verulam), Elansdoorn, Klerksdorp, Ladysmith, Mamelodi, Medunsa, Mthatha, Rustenburg, Soshanguve, Soweto (Bara le Kliptown), le Tembisa
  • Zambia: Lusaka le Ndola
  • Zimbabwe: Harare

5. Ke ka baka la eng nyakišišo ye e dirwa?

Maikemišetšo a dinyakišišo ka moka tša HVTN ke go hwetša kenti yeo e bolokegilego gape e šomago gabotse. Morero o mogolo wa nyakišišo ke:

  • Go lekola ge eba kenti ya nyakišišo e ka kgona go thibela phetelo ya HIV
  • Go fana ka tshedimošo yeo e nabilego ka ga polokego ya dikenti tša nyakišišo 
  • Go re fa malebiši ka ka gore naa kenti ka šoma bjang go thibela HIV

6. Ke batho ba ba kae bao ba tla bego ba le mo nyakišišong ye, le gona ke mang yoo e ka bago karolo ya se?

Nyakišišo e tla akaretša bakgathatema ba basadi ba ka bago ba 2600.

Go ba karolo ya nyakišišo ye, basadi ba swanetše go ba bao ba itekanetšego, ba mengwaga ya magareng ga e 18 go ya go ye 35, gomme ba se ba fetelwa ke HIV. Ga a swanela go ba a le mmeleng goba a nyantšha. Gape go na le dinyakwa tše dingwe tšeo di swanetšego go fihlelelwa. Re tlile go botšiša basadi ka ga histori ya bona ya tša kalafo, re ba hlahlobe mmeleng le go tšea disampole tša madi le mohlapologo gore di tle di dirwe diteko. Re tlile gape go botšiša basadi ka ga ditiragalo tša bona tša thobalano le tirišo ya diokobatši.

7. Naa dikenti tše tša nyakišišo di bolokegile?

Ga re tsebe dikotsi tšohle tša dikenti tša nyakišišo ka ge di filwe fela batho ba mmalwa peleng. Kenti ya Proteine e abetšwe batho bao e ka bago ba 300 gomme Ad26 e filwe batho bao e ka bago ba 110. Le ge eba ga motho o tee mo nyakišišong tša peleng yoo a ilego a amega gampe maphelong ka baka la dikenti tše tša nyakišišo, ka mehla go phela go na le kgonagalo ya gore go ka ba le mathata ao a sego a lebelelwa. Ke ka fao morero wa nyakišišo ye e le go leka go lekola ge eba dikenti tše di bolokegile ge di abelwa batho ba bantšinyana. Boitekanelo bja mokgathatema yo mongwe le yo mongwe bo tla šetšwa ka kutšwana ke baoki bao ba hlahlilwego le dingaka mo nakong ka moka ya nyakišišo.

8. Naa dikenti tše tša nyakišišo di ka šireletša bakgathatema go se fetelwe ke HIV?

Bakgathatema ga ba swanela go lebelela gore ba tla šireletšwa go HIV ke dikenti tše tša nyakišišo. Go bolela nnete, bakgathatema ba ka nna ba se hwetše kenti ya nyakišišo mo nyakišišong ye, ka ge seripa sa bakgathatema se tla hwetša seforaforetši. Seforaforetši mo nyakišišong ye, ke meetse a letswai ao a se nago twatši.

Nyakišišo ye e diretšwe gore go lekolwe ge eba dikenti tša nyakišišo di ka šoma go thibela goba go lwantšhana le HIV.

Ka ge re sa tsebe ge eba dikenti tša nyakišišo di tla thibela HIV/AIDS, bakgathatema mo nyakišišong ye ba tla eletšwa ka fao ba ka efogago phetelo ya HIV gomme ba tla romelwa mafelong ao go ona ba tla kgonago go ka fihlelela mekgwa ya thibelo ya HIV yeo e hwetšagalago.

9. Naa go tla tšea sebaka se se kaakang gore go tle go kgonwe go tsebjwa ge e le gore dikenti tša nyakišišo di a šoma?

Re tshepa gore re tla kgona go ithuta ge eba dikenti tša nyakišišo di kgona go ka thibela phetelo mo mengwageng e 4. Go a kgonagala gore re ka kgona go tseba pele ga moo.

10. Naa boitekanelo le ditokelo tša bakgathatema di tla šireletšwa bjang?

Go šireletša boitekanelo le go hlompha ditokelo tša bakgathatema ke maikemišetšo a magolo go bohle mo go HVTN le Janssen Vaccines. Ka ntle ga baithaopi, re be re ka se kgone go ka hwetša kenti ya HIV.

Kgato ya pele mo go tšhireletšo ya ditokelo tša bakgathatema ba nyakišišo ke go ba fa tshedimošo ka ga nyakišišo pele ga ge ba ka ba karolo ya yona. Bašomedi ba kliniki ba tla fa batho tshedimošo ka ga ditšweletšwa le ditshepetšo tša nyakišišo, dikotsi tšeo di ka bago gona le dikholego go bakgathatema, le ka ga ditokelo tšeo ba nago natšo. Tšona di akaretša tokelo ya go hwetša tshedimošo efe goba efe ye mpsha ka ga nyakišišo yeo e ka amago ge eba ba ka nyaka go tšwela pele ka yona, le tokelo ya gore ba ka tlogela nyakišišo nako efe goba efe ge ba rata.

Mo nakong ya nyakišišo, bašomedi ba nyakišišo ba tla šetša bakgathatema go netefatša gore dikenti tša nyakišišo ga di hlole mathata afe goba afe a tša maphelo. Bašomedi ba kliniki gape ba tla botšiša bakgathatema ka ga mathata afe goba afe a tša leago ao ba ka no bago ba itemogela ona ka gobane ba le mo nyakišišong. Ge mokgathatema a na le mathata a boitekanelo goba a leago ao a sepelelanago le go ba mo nyakišišong, bašomedi ba kliniki ba tla go thuša.

Gape go na le dihlopha tše mmalwa tšeo di ikamago ka tšhireletšo ya ditokelo le boitekanelo bja bakgathatema:

  • Sehlopha sa tekolo ya polokego ya nyakišišo le boto e ikemetšego ya tšhetšo ya polokego ya data di lekola kgafetša kgafetša tshedimošo ya maphelo go tšwa go nyakišišo go lekola ge eba go bonala eka go bolokegile go ka tšwela pele ka ditšhwaana tša nyakišišo.
  • Boto ya Tekolo ya Ditheo (IRB) goba Komiti ya Boitshwaro (EC) e lekola le go šetša leano la nyakišišo bakeng sa kliniki ye nngwe le ye nngwe yeo e dirago nyakišišo, go akaretšwa le tshedimošo yeo e abelwago batho ka ga nyakišišo, tšwelopele go nyakišišo, le mathata a tša maphelo go bakgathatema. IRB/EC gape e lebelela gore naa ditokelo tša mokgathatema di a hlomphiwa naa.
  • Khansele ya Afrika Borwa ya Taolo ya Kalafi, ga mmogo le babea molao ba setšhaba ba dinaga tše dingwe, e okamela boitshwaro bja nyakišišo gomme e hloka dipego tša kgafetša kgafetša ka ga polokego ya bakgathatema.
  • US Food & Drug Administration (FDA) le yona e lebelela gape nyakišišo ye. FDA e diriša molao wa US ka ga nyakišišo mo bathong le tirišo ya dikenti tša nyakišišo mo nyakišišong.
  • Kliniki ye nngwe le ye nngwe e na le Institutional Biosafety Committee (IBC) yeo e okamelago ka fao dikenti tša nyakišišo di lokišwago ka khemising le ka fao di dirišwago ka kliniking.
  • Dikliniki tše dingwe di na le Dikomiti tše kgethegilego tša Boitshwaro tšeo di okamelago mafelo ao madi le disampole tše dingwe di bolokwago go ona. Mafelo a a bitšwa dipayopanka goba bobolokelo.
  • Kgoro ya tša Temo, Dithokgwa le Dihlapi ya Afrika Borwa (DAFF) e na le boto yeo e kgethegilego yeo e swanetšego go lekola le go dumelela dikgopelo ka moka tlišo ya dithoto ka nageng tšeo di fetotšwego ditšini (GMO) tše bjalo ka kenti ya Ad26 mo nyakišišong ye.
  • Kliniki ye nngwe le ye nngwe ya nyakišišo e na le Boto ya Setšhaba ya Boeletši (CAB). Maloko a yona ke batho ba mo motseng bao ba tlago ka dingongorego le dikgahlego tša setšhaba le bakgathatema ba nyakišišo go banyakišiši. Maloko a CAB ke karolo ya sehlopha seo se tšweletšago nyakišišo ye nngwe le ye nngwe. Gape ba thuša go tšweletša goba go lebelela gape tshedimošo yeo e fiwago bakgathatema.

11. Naa dikenti tša nyakišišo di ka hlola dipoelo tšeo di šupago go ba gona ga HIV mo ditekong tša HIV?

Ee, dikenti tša nyakišišo go ka kgonagala gore di hlole gore bakgathatema ba bontšhe ba na le twatši mo go tše dingwe tša diteko tša HIV. Ge mokgathatema a hwetša kenti ya nyakišišo ya HIV, mmele wa bona o ka nna wa dira mašole a mmele a go lwantšhana le HIV. Ditwantšhi di thuša batho go lwantšhana le phetelo. Diteko tša tlwaelo tša HIV di nyakana le mašole a mmele a HIV bjale ka leswao la phetelo. Ka baka la se, motho a ka ba le poelo ya teko yeo e laetšago gore o na le HIV le ge e le gore ga a fetelwa ka HIV. Se se bitšwa gore ke poelo ya teko ya serophosithifi yeo e hlohleleditšwego ke kenti (VISP). O ka nna gape wa bona se se bitšwa gore ke Serorekthifithi (VISR) yeo e Hlohleleditšwego ke Kenti. Ga re tsebe gore naa ke mang yo a ka bago le dipoelo tša teko tša VISP goba gore naa dipoelo tše tša teko di tla tšea sebaka se se kaakang.

Batho bao ba nago le dipoelo tša teko tša VISP ba hloka diteko tša HIV tše itšeng go lekola ge eba poelo yeo ya go šupa gore ba na le twatši ke ka baka la VISP goba e le phetelo ya mannete. Dikliniki tšeo di kgathago tema mo nyakišišong ye di na le phihlelelo go diteko tše tše itšeng tšeo di nyakanago le baerase ka boyona go na le gore di nyakane le mašole a mmele. Bakgathatema ba teko ba swanetše go dirwa diteko fela mo dikliniking tšeo di kgathago tema mo nyakišišong ye. 

Ga go na mathata a maphelo ao a sepelelanago le dipoelo tša diteko tša VISP, eupša dipoelo tša teko tša VISP di ka nna tša hlola mathata mo mafelong a mmalwa a bjalo ka tlhokomelo ya kalafo goba ya meno, mošomong, inšorense, visa bakeng sa maeto, goba ge o nyaka go tsenela bošole. Batho ba ka nna ba se dumelelwe go abelana ka madi goba ditho tše dingwe. Ge eba bakgathatema ba akantše go ka dira kgopelo bakeng sa inšorens, mošomo, goba bošoleng, ba swanetše go tsebiša ba lefelong la nyakišišo ka ga se semetseng. Khamphani ya inšorentshe, mongmošomo, goba ba bošoleng ba ka nna ba se amogele dipoelo tša teko ya HIV go tšwa go HVTN. Le ge go le bjalo, HVTN e ka kgona go šoma le bona go tiišetša gore teko yeo e nepagetšo e a dirwa yeo e tla laetšago boemo bjo nepagetše bja motho bja HIV. Ge eba o na le ditwantšhi tše gomme wa ima di ka nna tša fetetšwa go leseana la gago, leo le lona le ka no bonwago ka phošo e ka le fetetšwe gomme la thoma go fiwa kalafi. Kliniki ya nyakišišo e ka go fa khophi ya dipoelo gore o kgone go di diriša mo le lefe goba lefe la mabaka a, ge go ka hlokega gore o dire se.

12. Naa nka hwetša kae tshedimošo ye nngwe gape?

Ka ga dinyakišiša tša seklinikhale tša kenti ya HIV: www.clinicaltrials.gov

Ka ga Kgokaganyo ya Diteko tša Kenti ya HIV: www.hvtn.org

Ka ga VISP:  http://www.hvtn.org/VISP

Ge e le gore o na le dipotšišo tša tlaleletšo tšeo e lego gore ga di a arabjwa ke tokumente ye, ka kgopelo re botšiše. O ka ikgokaganya le [email protected]